Mnogi študentje se sprašujejo kje bodo zaposleni. To ni vprašanje zgolj NTF-jevcev, temveč tudi ostalih.
Koliko ste do sedaj vložili v to, da boste imeli za čimprejšnjo zaposlitev? Hodite na faks zgolj zaradi papirja? Se sprašujete in tavate v temi, kaj boste počeli po končani diplomi?
Mnogo takih študentov pade v začaran krog nezainteresiranosti, ki ji ni konca. Si tudi ti med njimi? Če si, začni razmišljati, da te po končanju čaka realnost, katera meji že na krutost, saj preti velika konkurenca. Delodajalci iščejo kader, ki se spoznajo na svojo stroko in ki imajo že določene reference za pokazati. Več znaš več veljaš pravijo. Pa je res tako?
Prebiranje in sedenje, kako drugi uspevajo ne naredijo iz tebe čist nič. Pričeti je potrebno razmišljati v pravi smeri. Torej, kaj narediti da bom tako uspeval, kot drugi. Koliko bom vložil svojega truda, znanja da bom to dosegel. Ter ne nazadnje, kaj je tisto kar bom počel z zadovoljstvom. Na vse to je potrebno že predhodno misliti.
Prihaja celo do ugotovitev, da premnogi študentje izgubijo motivacijo v višjih letnikih. Enostavno ne vidijo konca in ugotavljajo, da so zgrešili smer. Kruto ampak resnično! Kdo je kriv za vse to?
In spet, zaposlitev. Bom pa kopal jarke, reče obupani. Hja, vsako delo je časno delo, ampak to ni rešitev. Ljubljana sicer ponuja veliko možnosti zaposlitev, kje drugod po Sloveniji pa še zdaleč ne. Dejstvo je, da ljudje v različnih okoljih razmišljajo popolnoma drugače na prihodost. Nekateri imajo veliko možnosti, ki se jim ponuja, drugi pa niti ene.
Torej, kje se vidiš, boš sploh našel zaposlitev tvoje stroke?
Vsi tako neradi govorimo, kaj bo, ampak neki cilj, pot po kateri hodiš mora biti. Kljub temu, da sem prišel iz druge stroke študirat na NTF, še ne pomeni, da sem vso tisto znanje zavrgel, še zdaleč ne. Začelo me je zanimati to, kar zdaj počnem, grafika. Dejansko lahko zaključim, da se vidim nekje v grafičnem/design svetu, kot oblikovalec naprednejših internetnih strani, celo v multimediji. Odprt pa sem seveda za vsa dela, kar se tiče računalništva v povezavi z grafiko ali pa tudi ne.
Pa ti? Kje se boš zaposlil po končanem študiji na NTF? Naj te ne bo strah, povej, kje si želiš, kje imaš možnost zaposlitve s takšnim nazivom, kaj so vam profesorji namignili, da se lahko zaposlite ipd. Vsi smo firbčni, dajmo se pogovarjat o tem. 
Video ki me vsakič fascinira za grafiko.
Loading ...
Jaz sebe v prihodnosti vidim kot arhitekta informacijskih sistemov, spletnih portalov, spletnega programerja in soustanovitelja enega ali več uspešnih podjetij (hja lepo se sliši, ampak se bom prej moral še kako potruditi). Izkušnje iz prej naštetih področjih si nabiram že zdaj. Zaenkrat mi niti ni tako zelo pomembno kje se šolam, bolj mi je pomembno, da sem vključen v prave izobraževalne programe, kjer si pridobivam uporabno znanje, ki ga lahko tudi že takoj uporabljam, ga nadgrajujem in si pridobivam neprecenljive izkušnje.
In spet na koncu tudi samo z znanjem se še ne da uspeti, potrebne so dobre in inovativne ideje, pa še le te niso dovolj, saj je za celotno realizacijo teh idej (projektov)in učinkovito implementacijo pridobljenega znanja potrebna tudi dobra ekipa-team, ki ima znanje, predanost in voljo ustvariti nekaj novega.
Zato se nam že zdaj splača med seboj spoznavati, povezovati, se vključevati v skupne projekte, se naučiti kako si med seboj najbolj učinkovito razdeliti delo in čas ter si med seboj pomagati, da dosežemo skupne cilje. Tudi če vsi člani ekipe določenega projekta še nimajo vseh potrebnih znanj, da bi se naloge opravile v kratkem času in povsem brez težav – tukaj smo zato, da se učimo, da smo skupaj in da si med seboj pomagamo, saj imamo od tega korist prav vsi. Zato pa se moramo najprej povezat v projektne skupine, si določiti izvedljive projektne cilje, ki jih bomo potem s skupnimi močmi, ob učenju in medsebojni pomoči tudi dosegali in zaradi tega bomo vsi sodelujoči na boljšem.
Ni nam potrebno vsem biti iz istih fakultet, veliko boljše je, če sodelujemo študentje iz različnih tehniških in znanstvenih disciplin. Prav to je ciljna zasnova interdisciplinarnih študentskih projektov. Moja in Boštjanova ideja ter cilj je vzpostaviti tako okolje kjer se bo vse to lahko odvijalo – kjer se bomo študenjte lahko srečevali, se spoznavali, si izmenjevali ideje, se medsebojno dodatno izobraževali in se v okviru tega sistema povezovali v delovne projektne skupine.
Le če se bomo uspeli povezati in zasnovati skupne projekte bomo lahko legitimno pričakovali denarno in intelektualno pomoč naših fakultet. Šlo bi naj za skupno okolje za vse študente, prispevki, znanje in pomoč bi prihajali z vseh strani in nobena članica univerze si ne bi prevzela zaslug, temveč bi to bili dosežki univerze, podjetij, ostalih organizacij in vseh sodelujočih študentov.
Nekjer je potrebno začeti in vsi študirajoči, ki ne študiramo le za nek papir, zarad katerega na koncu naj ne bi vpadli v nižji plačniški razred, se moramo začeti povezovati in ustvariti prvi model (zgled ostalim) – začeti s takim načinom dela in snovanjem primernega okolja in projektnega vzdušja, da ob prvotnih uspehih priključimo še ostale študente ter strokovne sodelavce, ki bodo videli kaj se dogaja in si bodo želeli biti zraven, saj bo to v koristilo prav vsem.
Se strinjaš?
4 
0 (+4)