Absulventje dodiplomskega študija na NTF zbirajo podpise in podporo iz vseh strani, da se druga stopnja prestrukturira po željah, ki so jih zapisali.
Sporočilo je prišlo tudi v naš nabiralnik, kjer je zapisano:
Prišli smo do spoznanja da bo magisterij z obstoječimi predmeti (in odhodom Botasa) prešel z želenih temeljev študija, ki ga študentje grafike potrebujemo.
Na govorilnih urah je Sluga Sonji omenil, da lahko pride tudi do ponovne definicije predmetnika za magisterij. Torej…tu pa pridete na vrsto vi:
Dodajam predloge sprememb predmetnika, ki smo jih spravili skupaj s Sonjo in Anžetom (predmete, katere bi lahko na našem faksu poučevali); od vas pa pričakujem še vaše predloge, ki pa jih seveda dobro argumentirajte.S tem bomo prestrukturiranje skušali zahtevati, namesto da ga pasivno čakamo.
In glede na to da Sluga kaže zanimanje za ta problem, je vredno poskusiti.
Med katerimi dodajajo in potrjujejo predlog za sestavo želenih predmetov ene izmed zagovornic sprememb (Nuške Trošt) in zahteva:
Programiranje in spletna priprava:
- napredna uporaba Flasha, HTML-ja in CSS-ja, osnove Action Script, Php in JavaScript ter tehnična izdelava spletnih strani
- osnove Java in C++
- osnove izdelave interaktivnih aplikacij za mobilne platforme
- uporaba jezikov v praksi, smernice, oblikovne zakonitosti in psihološki vidik spletnih straniVideo montaža:
- učenje video montaže za namen izdelave sodobnih medijskih vsebin (filmska montaža, montaža oglasov, televizijskih špic,
internetnih video vsebin itd.); Affter effects, Premiere itd.
- osnove izdelave zvočnih efektov in spremljave ter montaža zvoka z videom; Adobe Soundbooth
- praktična kreativna uporaba različnih tehnik filmske montaže v smislu doseganja zaželenega učinka na gledalce
- integracija video-vsebin v interaktivne aplikacijeRačunalniška 3d grafika:
- naprednejša uporaba 3d grafike za izdelavo praktično uporabnih 3d-vsebin (naprednejše modeliranje, mapiranje, mehanična animacija in animacija karakterjev, uporaba partiklov ter upodabljanje statičnih in premičnih scen); 3DS Max s primernim dodatkom za upodabljanje, ZBrush, Photoshop (izdelava tekstur)
- kreativno zasnova lastnih projektov glede na tip medija in namen sporočanja ter izpeljava celotnega praktičnega procesa (konceptna zasnova, načrtovanje procesa, izvedba)Napredna priprava 2d-grafike za različne namene:
- kratek povzetek naprednejših funkcij programov Adobe Photostop in Adobe Illustrator
- izdelava logotipov, CGP-jev in zakonitosti povezane s tem
- izdelava načrtov spletnih strani, 2d-grafike za splet in oblikovne zakonitosti uporabe oblik in barv na spletu
- kreativna priprava grafičnih vsebin za tiskane medije
- priprava grafičnih vsebin za uporabo v videu
- uporaba naprednih tehnik retuširanja in fotomontaže
- uporaba Photoshopa za izdelavo tekstur za uporabo v 3d grafiki
K temu predlogu pa nekateri dodajajo, da bi bilo potrebno uvesti takšno sestavo predmetnikov že v dodiplomskem študiju.
Študenti omenjenega predloga iščejo rešitev, kako do potrditve in realizacije zato iščejo odgovore iz vseh strani.
ŠSNTF podaja odgovor, da omenjen predlog podpre, vendar zgolj, če se z omenjenim predlogom strinja več kot polovica vseh študentov na NTF in ne samo določeno št. posameznikov. V takem primeru, bi se lahko z zahtevkom posameznikov prestrukturiral tudi dodiplomski študij (1. stopnja) in ne samo podiplomski (2. stopnja).
Podajamo anketo v kateri vas sprašujemo ali omenjen predlog podprete ali ne. Odprta je tudi možnost javne razprave.
Prestrukuriranje magisterija:
- Podpiram (88%, 76 glasov)
- Ne podpiram (12%, 10 glasov)
Glasovalo je: 86




Prosil bi, ce se lahko popravi prvi stavek – Študentje podiplomskega študija na NTF zbirajo podpise in podporo iz vseh strani, da se druga stopnja prestrukturira po željah, ki so jih zapisali.
Podpise zbirajo absolventje dodiplomskega studija in NE studentje podiplomskega studija. Studentje, ki smo nadaljevali studij direktno iz programa GIK pa se v vecini celo ne strinjamo s predstavljenim predlogom.
Se strinjaš?
9
11 (-2)
Ja, pobudo smo absolventi dali. Prosila bi, da se kontaktira tudi GMT-jevce, kdor ima njihove kontakte.
Boštjan, lahko obrazložiš nestrinjanje, da bomo razumeli zakaj? Vsako mnenje je potrebno argumentirati, da lahko čimveč koristnega izvemo in potem dobre predloge podamo naprej.
Se strinjaš?
7
0 (+7)
Zakaj se nebi strinjal? Nism vedu, da je trenutn program tok dobr.
Se strinjaš?
0
0 (0)
Boštjan, pa sej a ima to sploh kašne velke veze, če se strinjate, ali ne, ker gre itak za tiste, ki se bodo vpisoval v prihodnosti, ne več za vas. Sicer pa razumem tvoje nasprotovanje, ker morda ne želiš, da bi imeli naslednje generacije bolj kvaliteten učni program, kot ga trpite vi (moje sožalje). Samo glede na to, da smo kolegi, bi nas lahko podprli. Itak gre pa le za nekaj izbirnih predmetov, in kdor jih ne mara, jih pač ne bi vzel.
Se strinjaš?
1
6 (-5)
Anže ne gre se zato da bi vam bli fouš….prav privoščim vam in upam da naslednjim generacijam uspe presktrukturirati magisterij, kkr ga sami hočejo (mislim da so tega mnenja vsi trenutni vpisani na magisterij). Ti programi, ki so našteti zgoraj, bi po moje morali biti že na 1.stopnji med izbirnimi predmeti in bi si tako lahko izbral res vsak kaj hoče. Ampak kaj ko naš faks ma res obširno stroko in ne vem če si lahko fakulteta privošči toliko asistentov z različnih področij, ki bi nas dejansko kej naučili, kr morte priznat da smo se na 3D lahko več naučili iz tutorialov kot pa od asistenta. Upam, da se bo z leti res to praktično znanje asistentov poboljšalo, ker drugače se raje učim s spleta in sama najdem to kar me zanima.
Glede magisterija pa: ne trpimo brez skrbi. 2 tehniška predmeta sta bila res malo kriza, ampak saj če narediš portfolio imaš samo enega. Drugi predmeti: vse glede managmenta, tiska, itd. pa večini skorajda ustreza ker so dovolj strokovni za 2.stopnjo (ker če misliš bit nek oblikovalec spletnih strani ali 3D medijev…se mi ne zdi sploh potrebno met magisterija za to). Vsi predmeti glede ekonomije, menegmenta itd. so pa večini zelo zanimivi, zaradi zanimivih predavateljev ter razmišljanja kako ustvariti res neko dobro podjetje, blagovno znamko, kako biti vodja, itd….no zato ti pa pride prav magisterij.
No pa spet mislim dda pridemo do istega zaključka: upam da smer GIK razdelijo na več smeri, ker si študenti želimo različne predmete in upam da to uspe naslednjim generacijam. Vam pa tud, večini GIKovcev upam da uspe prestrukturirat magisterij na kakršnega si želite. Bo pa tistih malo, ki jih zanimajo bolj strokovni predmeti šli študirat v Novi sad očitno
Bo dovolj dolga razlaga, ker vem da se Boštjanu ni dalo pisat na dolgo in široko
Se strinjaš?
12
0 (+12)
Se prav ste proti al ne?
Se strinjaš?
0
0 (0)
Nam je kratko malo čist vseen kaj bo čez 3-4 leta na magisteriju, ker bomo že do takrat upam konec s tem. Sem pa proti temu, da bi že drugo leto nam kaj spreminjali, ker smo si že izbrali predmete, ki nam ustrezajo in smo zadovoljni z njimi, no hkrati pa vemo itak, da ne bo prišlo do kakih večjih sprememb še par let, ker se očitno že za sam naziv menijo in pogajajo že 4 leta.
Se strinjaš?
8
0 (+8)
Men se zdi logično, da ne spremenijo za tiste k ste že. Tud k so zacel uvajat bolonjski program so zacel s prvim letnikom, medtem k so ostali, k so ze studiral, nadaljeval po starem.
Se strinjaš?
0
0 (0)
Ja sm kr malo pozabiv na to temo.
Da dodam še par argumentov, ki jih Renata ni napisala.
1. Vsi izbirni predmeti na magisteriju trajajo en semester sepravi naprimer v prvem semestru od oktobra do januarja. Če odštejemo praznike, uvodno predavanje in da kdaj predavanje tudi odpade smo imeli v prvem semestru 12 predavanj na predmet. Če predpostavimo da ste pri vsakem od predlaganih predmetov predlagali vsaj štiri različna podpodročja, to pomeni da bi se lahko z določenim področjem ukvarjali največ tri predavanja. Zelo me zanima koliko bi kdo odnesel od naprimer treh predavanja osnov Jave in C++ programiranja; učenje videomontaže z Afftereffects, izdelava logotipov, CGP-jev in zakonitosti povezane s tem, itd. Snov, ki ste jo navedli potrebuje daljše časovno obdobje za razumevanje. Sam sem na primer končal srednjo računalniško šolo, ker sem se štiri leta učil programiranja pa komaj da poznam osnove.
2. Premete oziroma snov, ki ste jih navedli, se je z malo zanimanja najlažje naučiti preko tutorialov. S tem je vspodbujeno tudi samostojno lastno delo in razumevanje, ki meni osebno pomeni dosti več, kot pa poslušanje teorije o tem. Po drugi strani se je predmete kot so ekologija, marketing in trženje nemogoče naučiti skozi lastno zanimanje.
3. Večina, ki jih je sedaj vpisanih na magisterij poleg študija tudi dela. Način izvjanja predmetov, ki ste jih predlagali potrebuje izvajanje vaj. Vaje se ponavadi navezujejo na prejšnje vaje in so zaradi tega po večini obvezna. Obveznost vaj bi po mojem mnenju vsaj polovico sedanjih vpisanih odvrnila od vpisa.
4. Študij na fakulteti je namenjen poznavanju širšega področja ne pa točno določenih ‘malenkosti’. Te malenkosti se posameznik nauči kasneje z delom v službi, samostojno ali preko za to namenjih tečajev.
5. Na našem faksu ni ljudi, ki bi bili usposobljeni za učenje takih predmetov. Če bi se te predmeti res sprejeli in jih bi učil nekdo, ki bi si par mesec pred predavanji prebral nekaj tutorialov, kakšn smisel bi to imelo?
6. Osnovna znanja iz navedenih predmetov se pričakuje da bi jih študentje vpisani na magisterij morali poznati, zato je bolj smiselno da se učijo predmetov oziroma snovi, ki jim še ni znana.
7. gotovo sem še kaj pozabil…
Se strinjaš?
10
2 (+8)
10x Boštjan, da se ti je dalo napisat tole argumentacijo – precej bolje kot prejšnji post. Čeprav se nekateri argumenti zdijo kar dobri, me vseeno ne prepričajo. Pa naj grem kar po vrsti.
1. Predmete se da razdelit na več predmetov za več semestrov, kot smo recimo to doživeli pri Fotografiji 1 in 2 ter še mnogih drugih. Če je volja in potreba, to ne bi smela bit ovira.
2. Tu se zelo težko strinjam. Recimo na mojem primeru: pri 3d, za katerega lahko rečem, da edinega od teh predmetov kolikortoliko obvladam, sem pred tretjim letnikom precej let počasi poizkušal, da bi se ga naučil, vendar sem napredoval zelo zelo počasi. Nato v 3. letniku, kjer smo imeli predmet o 3d modeliranju, ob katerem sem s te snovi delal tudi diplomo, sem se že zaradi dodatne motivacije s strani faksa naučil kar nekaj (precej več kot prej v n letih). No, ko pa sem začel delat te stvari profesionalno in, kjer me učijo in me ženejo ljudje, ki to obvladajo, pa sem se stvari učil še precej precej hitreje. Dokler resno ne rabiš nečesa naredit in ne prideš do težav, ki ti jih zadajo, boš težko hitro napredoval, pa če si še tako zagnan. In predmete, ki si jih naštel, se da naučit, samo vzameš si zapiske od predmetov.
3. Mislim, da se nas je na giiku uni večina strinjala, da se rabi več praktičnih vaj. Verjamem, da za te mnogi od nas ne bi imeli toliko časa, vendar to ne bi smel biti vzrok, da teh ne bi bilo. Vaje so pač tiste, kjer se da naučit največ in kjer se lahko tut izdela izdelke za portfolio, ki je kasneje lahko marsikomu tudi referenca za pridobitev prve službe. Zase lahko rečem, da sem se sigurno 90 % stvari, ki sem si jih zapomnil iz faksa, naučil pri vajah in samostojnih projektih/seminarjih. Pač bi tisti brez časa študirali nekaj dlje ali pa sploh ne bi. Saj nikjer ne piše, da morajo vsi z lahkoto priti do magisterskega naziva.
4. V prvi točki si rekel, kako veliko je teh predmetov, da ne bi šle niti v en semester, sedaj pa praviš, da so malenkosti. Že če greš nekam delat, se pričakuje, da si vešč raznoraznih znanj, če pa ciljaš na lastno podjetje, pa se boš brez prakse še toliko bolj namatral. In zakaj bi rabli tečaje, če bi lahko bilo to v izbirnih predmetih?
5. Kakšen bi se že najdel, sicer pa nikjer ne piše, da morajo biti z našega faksa. Poglej primer 3d modeliranja, kjer je prišel od zunaj Erzetič.
6. A nisem ravno zadnjič slišal, da se nekateri na magisteriju “pritožujejo”, da se nekatere stvari le ponavljajo od dodiplomca? In smeri, ki smo jih predlagali, so študentom našega faksa precej precej malo znane in mislim, da si brez teh znanj naziva magister Grafičnih in interaktivnih komunikacij ne zaslužimo.
7. …
Ok sem se razpisal. Sicer drži, da si z zavzemanjem za predmete, ki zahtevajo nekoliko več truda, škodim in otežujem zadevo, ker sem tudi sam precej zaposlen in si razen bolj izrednega študija, ki bi mu posvetil 10 % svojega časa, ne morem it, vendar vseen vztrajam pri tem, da bi te predmeti morali biti del vsaj izbirnega dela študija. Nikomur ne bi bilo treba tega izbrat, lahko bi vztrajali pri ekologiji in drugim tebi ljubim predmetom (tudi sam, če bi sploh šel naprej kdaj, verjetno ne bi zbral vseh 4ih), samo sem resno zaskrbljen za ves kader, ki bo zaključil ta študij. Dobro, zate že vem, da imaš delo že več let zagotovljeno, zame tudi že sedaj ni pretiranih skrbi, samo večina od 60 študentov na leto, ki veselo prikoraka z našega faksa, si s svojimi znanji mogoče službe, zaradi katere, so na listkih za vpis vzhičeno obkroževali naš faks, zaradi pomanjkanja znanja s teh področji ne bo moglo priskrbeti. Pa sori za dolg post.
Se strinjaš?
4
0 (+4)
1. na podiplomskem študiju so samo trije semestri
2. 3d si se ti (in večina) navadil iz seminarskega dela, ki si ga delal doma čisto samostojno. naša skupina je seminarsko delala v cinemi 4d in lahko rečem da smo vsi odnesli veliko, vendar smo vsa ta znanja pridobili samostojno preko interneta. na vajah smo imeli blender in karkoli sem vprašal mi po večini profesor ni znal odgovoriti
3. se strinjam, da bi moralo biti več vaj, vendar če bi bilo več vaj bi se potem druga polovica študentov pritoževala da jih je preveč – število vaj mora biti tako, da ustreza vsem.
4. kot lahko prebereš sem dav ‘malenkosti’ v navednice. gre se za to da je grafika zelo širok pojem in se nekega področja nima smisla učiti do potankosti – učiš se ga kasneje v službi. V tujini (ZDA) zato obstaja študij grafike razdelan na področja. Tako recimo lahko študiraš samo 3d modeliranje in bi imel potem predmete teksture, senčenje, animacija, itd. V Sloveniji je možnosti za zaposlitev premalo da bi se osredotočali zgolj na eno ozko področje.
5. Vse lepo in prav, vendar je trenutno stanje glede razdelitve predmetov profesorjem na našem faksu vse prej kot rožnato.
Se strinjaš?
8
1 (+7)
1. fajn
2. kakor sem slišal od vseh, ki so na teh vajah bili, so ble res en šmorn
3. vaj naj ne bo tok, kokr jih študentje hočjo ampak kokr jih izobrazba zahteva
4. zato pa se reče “izbirni predmeti”; pri nas teh smeri res ni, lahko pa jih združimo znotraj enega programa, pa naj se študentje najdejo v njih; širši nabor predmetov je lahko le plus za študente, ki se lahko izobrazijo za različna področja, s čemer se spekter služb poveča
5. povej to Slugi
Sicer bo že jutri srečanje s Slugo (brez mene), kjer se bo o tem govorilo. Je pa tut res, da tut js dvomim, da bo pripravljen karkoli spremenit in se ne bom pretirano sekiral, ker to pravzaprav sploh ni moj problem.
Se strinjaš?
0
2 (-2)
Jst bi še neki pripomnla. Magisterij (in tudi univerzitetni študij v bistvu ni namenjem temu), da bi ti opravljal neko delo, ki ga lahko eden s srednjo šolo. Na magisteriju nas z vsemi trženji in upravljanji in vso teorijo (vaj nimamo!) pripravljajo na malo višja in bolj zahtevna mesta, kot pa oblikovanje/programiranje/delo za strojem. In za biti to ne rabiš magisterija, ampak znanje, ki ti ga nobeden ne bo dal, ampak ga moraš sam pridobit!
Zato bi blo to, kar predlagate, smiselno vključit v prvo stopnjo, da bi se lahko nekdo, ki ga potem to res zanima, s tem znanjem vpisal na magisterij na primerni šoli (recimo na FRI, ALU, tujina, itd.). Dejstvo je, da na tej stopnji ne moreš več obvladat vseh področij, ampak se moraš malo bolj natančno usmerit. In enih nas tudi tehnologija zanima. Ker brez tehnologije tudi oblikovalec ne bo mel kaj delat.
Se strinjaš?
6
3 (+3)
Samo moje osebno mnenje:
Malo se pozablja, da naš magisterij ni magisterij s tako imenovanim velikim M-jem, kot so ga imeli naši predhodniki, ampak je le »podaljšek« dodiplomskega programa, da se doseže težko pričakovano pričakovano sedmo (pred leti še dodiplomsko)stopnjo izobrazbe. Posledično naj tudi ne bi prinašal izjemnih sprememb, kakor jih je v učnem načrtu vseboval podiplomski pred bolonjcem.
Zato bi bilo primerneje predpostavljati, da se bo tudi naš program obnašal kot le podaljšan podiplomski program in ne kot nek višji in “globoko spoštovani” izobrazbeni nivo…
Drugače smo danes s Sonjo obiskale Slugo. Bomo v kratkem poročale.
Se strinjaš?
1
1 (0)
1. Več bi o programiranju, affter effects, 3d… odnesel pri teh predmetih, kot pri numeričnih metodah in mehaniki.
2. Ja sj pr vajah delaš tutoriale, pa lohk še kej vprašaš ne pa da hodš na forume in čakaš par dni na odgovor (s tem da bi rabl kompetentne asistente se strinjam). Pa tud motivacije/časa nimaš delat tutorialov, razn če rabš znanje za faks. Isto s seminarskimi pr takih predmetih.
3. A na dodiplomskem studiju pa ni blo obveznih vaj in predavanj?
4. Slab argument. Zakaj bi pol sploh hodil na faks, če se lahko vse naučiš k začneš delat.
5. Nimamo osebja? Sj za matematiko, fiziko, kemijo, podjetništvo, imdd… tud nimamo osebja na našem faksu pa jih lohk izvajamo
6. Razen programiranja (če ne šteješ action scripta in kode v mathematici) smo se že več al mn vsi srečal z videom, 2d in 3d grafiko.
“Vse lepo in prav, vendar je trenutno stanje glede razdelitve predmetov profesorjem na našem faksu vse prej kot rožnato.”
Zakaj pol nasprotuješ spremembam?
Se strinjaš?
4
1 (+3)
Nika; sem ti imel namen odgovorit, sam mi je Nuška predlagala, da naj se raje zadržim, ker bi se ob napisanem težko obdržal na kulturnem nivoju.
Se strinjaš?
1
4 (-3)
Da še jaz pokomentiram:
Reny: potemtakem tisti, ki želijo študirato 3D ali spletne aplikacija in oblikovanje ne morejo na mag. oz. ni za njih. Lahko zaključimo s študijem po 1.stopnji? Koliko smo se pa tega na 1.stopnji naučili. Je še veliko teorije pri uporabniški izkušnji, informacijski arhitekturi, poglobljenim znanjem 3D,… Se pa strinjam, da je managment primeren, sem ga pogrešala. Pogrešam tudi kakšno zanje projektnega vodenja. Ne vem ali je mogoče že vključeno med temi predmeti ki so sedaj?
Boštjan: Glede učenja programiranja. Vsakršna osnova programiranja bo men boljše kot pa matematika 2, kjer naj bi se razvijala logika, vendar to ni isto kot da se dejansko naučimo osnove CSS in HTML, ali še kaj več. Ni primerjave. Do sedaj smo večinoma imeli ene 12 predavanj na semester, s tem da so na koncu bila samo predstavitve seminarskih. Vendar smo se v tem času vseeno nekaj naučili. Kar je bolje kot nič. Tako kot je Anže rekel, dobili smo vsaj motivacijo s strani faksa. S tem da vaje niso isto kot vodiči, če je asistent podučen. Npr. Iskra nam je dobr predstavu Flash, da smo ga razumeli, ne samo znali. Slabši primer je Učakar z vajo Joomle, kjer še sam ni poznal programa, ker ga je prvič učil. Zdaj je verjetno že boljše. Vseeno, vaje so koristne in niso isto kot vodiči.
Profesorjev, ki bi željene predmete učili, res mogoče še ni. Vendar poglejte Heleno Gabrijelčič, ki je sprejela učenje 3D in zelo napredovala. Torej se da.
Magisterij jaz razumem kot poglabljanje znanja v svoji smeri. Lahko so neke osnove, če jih v 1.stopnji nismo imeli. Tako kot management raznih oblik. Ne morem pa sprejet predmetov, ki vem da jih ne bom rabila in mi ne bodo koristili, medtem ko je še veliko druge snovi, ki se je moram potem sama naučiti.
Nika: Kot sem že rekla, se strinjam z managmentom in trženjem, upravljanjem..to rabimo na višji stopnji. Ne strinjam pa se, da nekdo, ki ga ne zanima tehnologija ne more nadaljevat na magisteriju. Na našem faksu je več smeri, ne samo tehnološka, vendar je na magisteriju dana prednost samo tej. Smiselno bi bilo da imamo tudi na magisteriju večjo možnost izbiranja.
Se strinjaš?
2
0 (+2)
Ja Sonja tega managmenta, trženjskega upravljanja podjetij pa inovacijskega managmenta se res ne splača zavržt stran. Bi vam priporočla da se prvo skušate znebit teh tehničnih predmetov, kot so numerične metode, mehanika, kemija, itd., ker to res nobenmu ne koristi. Če vam kej pomaga lani je še celo Ana šla večkrat k Slugi in se pritozevala nad temi predmeti ter mu rekla, da se večina nas ne misli vpisat če ostanejo ti predmeti pod obvezne izbirne, ampak očitno jim je itak blo vseen, ker jih niso umaknili, omogočili so sam da s portfoliom izbereš en manj tehničen predmet. Res je predmetnik bolj suhoparen, izbira profesorjev pa še bolj, tk da tk ko sem rekla vam res želim da bi v prihodnjih letih neki na tem spremenili, sam ne pa zato nekatere druge prikrajsat za predmete iz tehnicne stroke (teorija rastriranja, teorija barvnega upravljanja, itd…) pa dvakrat premislite preden si namesto managmenta izberete kak drug predmet, ker so res kvalitetno predavani. Itak pa tk ko je Boštjan reku, magisterij je sam 3 semestra in res hiiiiitr mine in se nimaš časa kj dost novga naučit.
In ne nisem misla, da naprej lahko grete študirat, ampak se treba sprijaznat, da službo v tej stroki hitro dobi tud nek freelancer, zato se men osebno zdi čista izguba časa delat nek magisterij zato, če te lahko nadomesti nek računalničar s srednjo šolo, ki se je naučil nekaj prek tutorialov. (npr. moj brat ki ima srednjo računalniško pa mislim da ima več izkušenj iz oblikovanja kot nekateri od nas), zato bi se blo pametno manj zanašat na to spletno oblikovanje pa flash animacije, ker tega je že res dost na trgu pa se mogoče posvetit raj kakem oblikovanju knjig, označevanju prostrov, itd….Ker Botas na magisteriju nas je označu kot ‘logotip dizajnerji’ ker jih večina razmišlja sam v smeri lgotip, spletna stran, flyer in je bil kr mal razocaran, ker je pricakoval od nas da bomo razmišljali bolj široko.
Se strinjaš?
2
0 (+2)
Reny, lepo si napisala. Se strinjam. Izbirni predmeti so zanimivi, in je prav da ostanejo. Hočemo samo več izbire, ker je več smeri na tem faksu in če je že na 1.stopnji omogočeno izbiranje naj bo tudi na 2. stopnji. Temeljni so največji problem, ker jih res ne rabimo, vendar smo prisiljeni vzet. Namesto teh bi lahko vzeli bolj kvaliletne in v naši smeri, ki jo želimo.
Recimo glede spleta, bi bolj prav prišlo poznavanje CSS in HTML, s tem da preko vodičev se ne moreš navadit zakonov (teorije) postavljanja in oblikovanja. Predvsem ne mislem tukaj na enostavno spletno stran, vendar bolj kompleksne, ki zahtevajo daljši proces načrtovanja in analiziranja. Poznati je potrebno faze projekta, se primerno lotit. Ker vsakršni popravki povečajo stroške izdelave. No uglavnem , tukaj ne ciljam na osebne spletne strani, amapak zahtevnejše aplikacije in bolj kvalitetne spletne strani. Vsak zna naredit spletno stran, razlika je pa v kvaliteti. In to bi bila primerna snov za magisterij.
Z Nuško sve ble pri prof. Slugi in se strinja, da manjkajo osnove programiranja in napredno 3D oblikovanje. Vendar postopek spremembe traja (dobit profesorje je največji problem). So pa želje študentov pomemben dejavnik, tako da se bo do ponovne evalvacije zbiralo mnenja študentov, ki bodo potem koristna pri odločanju o spremembah. Drugi dejavnik je trg dela, kaj se od diplomantov na koncu zahteva oz. pričakuje.
Vesel je bil predlogov, ki smo jih zgoraj napisali. Pričakuje tudi koristna mnenje o sedanjem študiju in željah. Tako da se bo do nadaljnega zbiralo informacije, in se mu jih pošlje na e-mail ali pa si jih bo tukaj prebral.
Najhitreje se da spremeniti snov znotraj že obstoječega predmeta, vendar je to odvisno večino od profesorja. Večje spremembe pa zahtevajo več časa.
Mogoče bo 3D hitreje vpeljan v 2.stopnjo, ker se je Helena Gabrijelčič že javila. Botas Kenda bo ostal na 2.stopnji še naprej, za 1.stopnjo pa se išče zamenjavo (bo pa isti princip učenja).
Se strinjaš?
1
0 (+1)
Anže, globoko se opravičujem, če sem tebe ali kogarkoli na kakršenkoli način užalila.
Jst sm samo svoja opažanja povedala, ker sem misnla, da vam bo prišlo v pomoč mnenje študentov, ki smo že tam.
Ne razumet, da nasprotujem kakim spremebam, super bo, da bojo bodoči študenti imeli na voljo še večjo izbiro.
Se strinjaš?
2
0 (+2)
Nika bom ti sedaj poizkušal odgovoriti na kulturen način.
Hvala za opravičilo, vendar ne krivim direktno tebe, ampak sem predvsem razočaran nad sistemom, katerega goji naš faks, ki študentom, če se izrazim rahlo karikirano, očitno počasi a vztrajno pere možgane v smislu, da bodo študente (tudi tiste brez kakšnih vez pri znancih) po končanem magisteriju nekje zunaj že čakali z usnjem obloženi direktorski stolčki, kjer bodo lahko ti le preštevali kupčke denarja in nadzorovali “manj vredno delovno silo” (narekovaji so tu z razlogom). Poleg tega se mnogi, ki smo se na ta faks vpisali zaradi veselja do ustvarjanja, s takim položajem niti ne bi zadovoljili, saj nam osem-urno “preštevanje denarja”, pa naj bo slednjega še tako veliko, ne daje enakega osebnega zadovoljstva kot kreativno delo, k kateremu strmimo. Predvsem pa sem mnenja, da se magisterskemu nazivu primerno visoko in na drugi strani kreativno delovno mesto ne izključujeta. Menim tudi da do vodilnega položaja ni upravičen in ga niti ni zmožen dobro opravljati nekdo, ki poprej pri delovnem procesu ni tudi sam sodeloval in ga obvlada najmanj toliko kot njegovi podrejeni. Zato trženje ne more biti poglavitna smernica magisterija temveč le neka koristna dopolnitev dovolj visokega osnovnega znanja in sposobnostii.
Se strinjaš?
4
2 (+2)